Sem smučarski skakalec Robert Kranjec. Rodil sem se 16.07.1981 v Ljubljani. Stanujem v Kranju, v Ulici Tuga Vidmarja 10.
Pred leti sem končal poklicno šolo - smer frizer, sedaj pa zaključujem srednjo ekonomsko šolo. Moja želja je, da bi v naslednjem šolskem letu pričel s študijem na eni od naših univerz.
Kljub stalni odsotnosti do sedaj z opravljanjem izpitov nisem imel težav in to tudi zaradi razumevanja učiteljev in sošolcev, za kar se jim iz srca zahvaljujem.
S smučarskimi skoki se ukvarjam približno štirinajst let. V tem športu zelo uživam, saj zahteva poleg dobre telesne pripravljenosti tudi psihično pripravljenost. Poleg tega pa je treba upoštevati še tehniko, koordinacijo in podobno. Za dosego uspeha je potrebno vložiti precej truda, čeprav je to morda na televiziji videti drugače.
Da pa so skoki tudi nevaren šport, sem na lastni koži dobro občutil dvakrat in to marca 2001 ob zaključku sezone 2000/2001, ko sem padel v Planici ter leta 2004 (poleti), ko sem padel na skakalnici v Courchavelu. Do sedaj sem imel že zlom ključnice, počeno rebro, premaknjena vretenca in strgane vezi na palcu ter poškodovan komolec, toda kljub temu skačem še naprej, saj je te poškodbe pri skokih pač treba vzeti v zakup.
Član državne reprezentance sem približno osem let in to seveda najprej v mladinski, nato v mladi A, pa članski B, leta 2001 pa se mi je z zmago v skupnem seštevku poletnega Celinskega pokala, uspelo uvrstiti v A ekipo, kar je bil tudi eden izmed mojih ciljev.
Vsekakor je bil moj dosedanji vrhunec uspešen nastop na Olimpijskih igrah leta 2002, kjer smo na ekipni tekmi osvojili bronasto medaljo. Sezona 2001/2002 se je nadaljevala z zelo dobrimi rezultati in doskočil sem do prvih stopničk v karieri z tretjim mestom na Finskem. Uspešno sezono 2001/2002 pa sem zaključil na poletih v Planici 2002, kjer mi je uspelo z 222,5 m postaviti tudi državni rekord. Na mojo veliko žalost pa je posamična tekma, zaradi slabih vremenskih razmer, odpadla.
Minula zimska sezona se ni iztekla po mojih pričakovanji. Toda zavedam se dejstva, da vsak športnik slej ali prej zapade v krizo. V poletni sezoni 2004 je bilo že veliko bolje, kar pa ne morem reči za začetek zimske sezone 2004/2005, ki se ni začela po mojih načrtih. Upam, da bom čim prej prebrodil krizo in začel z dobrimi skoki. V kolikor mi želite karkoli sporočiti, lahko to storite prek kontaktnega obrazca.
|
